Prezbiopija / očala za branje
Zakaj potrebujemo očala za branje in kako se jih "znebiti"?
Prezbiopija ali starovidnost je normalen pojav staranja, pri katerem izgubljamo sposobnost prilagajanja gledanju na bližino (akomodacija). Beseda izhaja iz latinščine in pomeni 'vid starejšega'.
Ko 'roke postanejo prekratke', za branje posežemo po očalih. Nekateri to sprejmejo brez težav, druge pa to zelo obremenjuje, sploh če potrebujejo več različnih očal: ena za daljavo, druga za računalnik in tretja za branje. Daljnovidnim, ki dostikrat povedo, da so v mladosti videli kot sokol, se prezbiopija pojavi še prej kot kratkovidnim.
Dobra novica je, da se prezbiopijo lahko uspešno odpravi. Da bi razumeli različne možnosti odprave očal za bližino, je treba razumeti vzrok prezbiopije.
Kaj je vzrok prezbiopije?
V mladosti se prilagajamo gledanju na blizu tako, da podzavestno spremenimo obliko naše naravne leče v očesu in s tem žarišče vida. To se imenuje akomodacija. Po 40. letu leča postane večja, trša in bolj rigidna in ne more več spreminjati oblike. Ker se ne moremo več prilagajati gledanju na različne razdalje, potrebujemo za branje očala. Prezbiopija z leti napreduje, zato sčasoma potrebujemo vse močnejša očala. Če se leča z leti še zamotni, to imenujemo siva mrena ali katarakta.
Kako se odpravi prezbiopija?
Vzrok prezbiopije je v naši leči, zato je najpogostejša metoda odprave prezbiopije zamenjava leče z umetno (intraokularno) lečo, ki ima take optične lastnosti, da lahko tudi brez očal ponovno vidimo na blizu.
Obstaja mnogo različnih intraokularnih leč z nekoliko različnimi optičnimi lastnostmi: multufikalne, trifokalne, leče s podaljšanim žariščem (EDOF), torične leče, monofokalne z možnostjo korekcije enega očesa na blizu in drugega na daleč – monovision. Pred operacijo je zato potreben natančen in razširjen oftalmološki pregled in posvet za oceno možnosti ter vrste intraokularnih leč, ki so za določenega pacienta najprimernejše.