Pterigij in pingvekula
Degenerativne spremembe oči zaradi UV svetlobe
Pterigij in pingvekula sta rumenkasti trikotni spremembi na beločnici ob roženici. Nastaneta zaradi izpostavljenosti UV-svetlobi, vetru in prahu, pogosto sta povezani tudi s suhim očesom. Povzročata občutek tujka v očesu in rdeče oko. Pterigij za razliko od pingvekule prerašča na roženico in z napredovanjem povzroči porast astigmatizma (cilindra) ter poslabšanje vida.
Pterigij je precej pogost in prizadene do 10 % svetovnega prebivalstva, pogostejši je v vročih podnebjih. Izraz prihaja iz grščine (pterygos = krilo). Navadno se pojavi v področju očesne reže, pogosteje na roženici na strani nosu. Vsi vzroki še niso pojasnjeni, najpogostejši povzročitelj pa je ultravijolična svetloba. Druga pomembna povzročitelja sta veter in prah, zato se v angleščini uporablja izraz »surfer's eye«. Pingvekula, ki je depozit beljakovin, maščob in kalcija, je omejena na beločnico in ne vpliva bistveno na vid. Iz nje se lahko razvije pterigij. Za lajšanje simptomov se priporoča uporabo umetnih solz. Svetujemo tudi izogibanje močni sončni svetlobi oziroma uporabo sončnih očal. Če pterigij raste, ga je treba kirurško odstraniti.
Manjši pterigij
Po operaciji pterigija
Pterigij skoraj vedno vpliva na vid. Ko je še manjši, destabilizira solzni film in poleg občutka tujka v očeh povzroči tudi občasno meglen vid. Ko raste, vpliva na astigmatizem, katerega posledica je popačena slika. Če pterigij preraste center roženice (vidno os), močno poslabša vid.
V preteklosti so se za operacijo pterigija odločili pozno, saj se je po operaciji s tradicionalno kirurško tehniko pterigij pogosto ponovil v še hujši obliki. Danes se uporablja sodobna kirurška tehnika in ponovitve so, če je tehnika pravilno izvedena, le zelo redke (manj kot 5 %). Pri tej tehniki po odstranitvi degenerativnega tkiva na mesto odstranjenega pterigija prenesemo droben košček tkiva izpod veke.
Zdravljenje in operacija pterigija