8. julij 2026
Članek: Delo 16.7.2026
Ko je na Očesno kliniko Kliničnega centra v Ljubljani leta 1988 prispelo pismo, v katerem je družina Banko iz New Yorka sporočila, da želi tej zdravstveni ustanovi podariti najsodobnejšo mikrokirurško opremo, so bili v vodstvu prijetno presenečeni, a tudi začudeni.
DRAGICA BOŠNJAK
V tistem času pri nas tudi v strokovnih krogih na tem področju ni bilo znano, da je bil v Istri rojeni slovenski rojak Anton Banko (26. 8. 1927–18. 5. 1986), diplomant strojništva in elektrotehnike na ljubljanski univerzi, v ZDA, kamor se je družina preselila maja 1962, dobro uveljavljeni inovator. Leta 1968 je v New Yorku ustanovil podjetje Surgical Design za razvoj instrumentov v oftalmologiji. Tako je skupaj z vodilnimi očesnimi kirurgi soustvarjal prihodnost očesne kirurgije v svetu – in v Sloveniji.
Žal je neozdravljiva avtoimunska bolezen ustavila Antona Banka pri njegovih izjemno produktivnih inovacijskih in razvojnih načrtih. Po njegovi smrti 18. maja 1986 v starosti komaj 58 let je družbo Surgical Design prevzel njegov sin William, v tistem času mlad zdravnik, ki nadaljuje družinsko dediščino na področju raziskav in razvoja. William je potem v imenu njihove družine leta 1988 uresničil očetovo željo, da enega od dragocenih najsodobnejših aparatov podari očesni kliniki v Ljubljani. V njegovih prostorih, v stavbi ma Grablovičevi 46 v Ljubljani, so se tako pred kratkim – ob 40. obletnici smrti – z ureditvijo trajne razstave podarjene opreme in inovacij poklonil spominu na rojaka Antona Banka, pionirja in enega najpomembnejših izumiteljev na področju sodobne očesne kirurgije v svetovnem merilu.
Anton Banko namreč predstavlja prelomnico v razvoju oftalmologije, primerljivo z vplivom, ki ga je imel denimo Janez Puh na avtomobilsko industrijo. Njegovi izumi so pripomogli k prehodu v natančno, minimalno invazivno kirurgijo ter bistveno izboljšali izid zdravljenja za milijone pacientov po svetu. Po besedah prof. dr. Marka Hawline se je z njimi namreč zgodil »kvantni preskok – od velikih rezov, s katerimi so oko odprli tako rekoč do polovice, do reza, velikega le dva milimetra in pol. Ta razvoj je omogočil izjemno natančne operacije, ki se danes izvajajo ne le pri pacientih s sivo mreno, temveč tudi pri zamenjavi očesne leče za odpravo dioptrije.«
Anton Banko je s sinom Williamom in sodelavci z leti pridobil več kot 40 patentov za različne instrumente, ki se – v zasnovi enaki, postopoma pa le posodobljeni – uporabljajo še danes. Aparati Antona Banka so namreč že pred desetletji dosegali raven, ki jo sodobna tehnologija še danes nadgrajuje; njegove rešitve pomenijo temelj sodobnih kirurških pristopov.
Slika: Prva instrumenta za fakoemulzifikacijo in vitrektomijo Ocusystem FOTO ARHIV DRUŽINE BANKO
Trajno razstavljena Bankova oprema na Očesni kliniki je vključena med stalno zbirko Tehniškega muzeja Slovenije. Bankov sin William pa je v slovensko znanstveno zakladnico podaril tudi originalne patente, knjige in drugo strokovno literaturo, ki jih hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. S tem so dela Antona Banka postala del slovenske znanstvene in tehniške dediščine. »Medicina ni zgolj storitev, temveč predvsem razvoj, ki omogoča napredek celotne družbe. Anton Banko je s svojim delom pokazal, da znanje ni privilegij redkih, temveč odgovornost, da ga vračamo družbi. S svojim prebojem v oftalmologiji je pomembno prispeval k temu, da se je tudi slovenska stroka uvrstila v sam svetovni vrh. Za to smo mu iskreno hvaležni,« pravi doc. dr. Marko Juz, generalni direktor UKC Ljubljana.
Iz stomatologije v oftalmologijo
Antonov sin William Banko, ki je s svojim naklonjenim sodelovanjem tudi zaslužen, skupaj s prof. dr. Markom Hawlino in inženirjem Markom Košakom, za pripravo in odprtje te razstave, se je rodil v Kopru. Kot pripoveduje, ima na te kraje in ljudi najlepše mladostne spomine in jih rad obiskuje, kadar le utegne. Ko se je po njegovem enoletnem šolanju njihova tričlanska družina, oče in mama Stanislava Štrukelj s svojim kratkotrajnim, preselila v Ameriko – pozneje se je leta 1964 rodila še hčerka Lucia – se je William, ne ravno navdušen, znašel v povsem drugačnem, velemestnem okolju New Yorka.
Prevladujejo lepi, zanimivi spomini, kako se je že v mladih letih ob svojem šolanju zanimal za očetovo ustvarjalnost, njegove raziskovalne dejavnosti, načrtovanje in razvijanje inovacij. Prikima, da je očitno podedoval radovednost in nagnjenje za tehnični razvoj. Tako mu ni bilo odveč pobliže spremljati očeta in njegovih sodelavcev pri razvijanju in proizvodnji različne medicinske opreme v njihovem podjetju Surgical Design, ustanovljenem leta 1968. »Očetove sposobnosti, smisel za inovativnost, vztrajna želja razviti nekaj novega … so se pokazali že ob koncu njegovega univerzitetnega študija v Ljubljani. Za diplomsko nalogo je namreč izdelal načrt za konstrukcijo novega tipa avtomobila. Kot bi vedel, da se bo nekoč, veliko po tistem, ko se je naša družina iz tedanje Jugoslavije preselila v Ameriko, tam spoprijel z jugom,« se spominja William Banko.
Lastno podjetje je bila pomembna prelomnica v njihovi družini. Potrdile so se izjemne sposobnosti in vizije Antona Banka, ki je bil po študiju nekaj časa zaposlen v podjetju Slavnik Koper, »kar pa ni zadovoljilo njegovih ambicij«. Po preselitvi v New York se je zaposlil pri podjetju Cavitron Ultrasonics in zelo hitro postal vodja razvoja.
Že izkušenemu inovatorju Antonu Banku je bil nato zanimiv nov izziv, sodelovanje z očesnim kirurgom dr. Charlesom Kelmanom. Raziskal naj bi, ali je mogoče in kako na podlagi ultrazvoka izdelati aparaturo za odstranitev sive mrene skozi zelo majhen očesni rez. V tistem času je bila operacija sive mrene še invaziven postopek, pri katerem je bilo treba očesno lečo v celoti iztisniti skozi 12-milimetrski rez, nato rano zašiti, pacient pa so morali ležati v bolnišnici teden dni ali dlje. Anton Banko je takrat, po prvem srečanju z dr. Charlesom Kelmanom 13. julija 1965, nemara z intuicijo in logičnim premislekom v glavi, opravil različne preizkuse ter ugotovil, da je za odstranitev sive mrene – motne leče – ultrazvok mogoče uporabiti. V zelo kratkem času je izvedel vse potrebne tehnične postopke za razvoj izjemno naprednega instrumenta, ki je prvič v zgodovini izvajal ultrazvočno emulzifikacijo motne leče. Leta 1967 je Anton Banko in dr. Charles Kelman za ta postopek prijavila prvi patent, ki je bil odobren leta 1971.
Zatem je Anton Banko razvil še instrumente za vitrektomijo, to je kirurgijo zadnjega segmenta očesa. Na tem področju je sodeloval z vodilnimi strokovnjaki, med drugimi z dr. Charlesom Schepensom iz Bostona. Leta 1980 je bil predstavljen aparat Surgical Design Ocusystem, takrat svetovno najbolj napreden kombinirani aparat za fakoemulzifikacijo in vitrektomijo, ki so ga nato uporabljali po vsem svetu.
Slika: Anton Banko se je rodil v Istri, v ZDA se je preselil maja 1962.
Tesno sodelovanje s slovenskim konstruktorjem
Pri tem je še zanimivo, kako uspešno so se po letu 1992 v razvoj in proizvodnjo vključevali slovenski strokovnjaki. Med njimi že leta 1964 v Ljubljani ustanovljena obrtna delavnica Bankovega mladostnega prijatelja Marijana Košaka. Njegov sin Marko, univ. dipl. inženir strojništva, je ob razstavljeni opremi v vitrinah na Očesni kliniki pojasnjeval, kako so po idejah Bankovega ameriškega podjetja Surgical Design, v Ljubljani med drugim razvijali in izdelovali ključne dele za instrumente, kot sta tuljava in jedro tuljave, »kjer nastaja ultrazvočno nihanje«. Kot pravi, so lahko z očetovimi bogatimi izkušnjami konstruktorja v nekdanjem Zavodu za avtomatizacijo podjetja Iskra in drugod ter tudi v tujini v njihovem podjetju prevzemali naročila in uresničevali celovite rešitve tudi za tako zahtevno opremo, kot so instrumenti za očesno mikrokirurgijo.
Mladi oftalmologi na šolanje v ZDA
Ko je družina Banko Očesni kliniki v Ljubljani velikodušno podarila sodoben instrument za ultrazvočno odstranjevanje sive mrene in vitrektomijo, Ocusystem, so se morali slovenski oftalmologi usposobiti za uporabo novega instrumenta in nove metode zdravljenja. Tako je hitro sledilo povabilo, naj se udeležijo v celoti brezplačnega strokovnega izpopolnjevanja v ZDA. Na predlog tedanjega predstojnika Očesne klinike prof. dr. Gorazda Kolarja in dr. Irene Brovet Zupančič so v New York odšli mladi specialist Primož Logar ter Vladimir Pfeifer in Marko Hawlina, oba še specializanta.
Praktične vaje so potekale v laboratoriju podjetja Surgical Design, kjer so se na zajčjih modelih učili sodobnih kirurških veščin v oftalmologiji in upravljanja moderne opreme. Gostitelja dr. William Banko in družina so trojici poleg tega razkazali še druge zanimive institucije s področja oftalmologije, zlasti kliniko slovitega Richarda Mackoola, ki je takrat že rutinsko izvajal te operacije. Organizirali so srečanja z drugimi strokovnjaki in mlade slovenske zdravnike opremili z dovolj znanja, da so lahko novo metodo kaj hitro prenesli v Slovenijo. Tovrstne operacije so namreč na Očesni kliniki v Ljubljani uspešno začeli izvajati že leta 1989. Dr. Primož Logar je marca 1989 opravil prvo ultrazvočno odstranitev leče, junija istega leta pa svojo prvo kompleksno kombinirano operacijo. Z ultrazvočnim instrumentom je odstranil lečo, potem pa naredil še vitrektomijo, to je poseg v zadnjem delu očesa, pri pacientki s sladkorno boleznijo. Kot pojasnjuje prof. Marko Hawlina, se je ta sodobna klinična praksa potem tudi pri nas vedno bolj uveljavljala, se naprej razvijala in je, kot v svetu, že dolgo standard.
»Njegove rešitve predstavljajo temelj sodobnih kirurških pristopov. In čeprav podjetje Surgical Design, ki ga vodi William Banko, ne proizvaja več aparatov, pa ostaja dejavno na področju raziskav in razvoja ter še naprej pridobiva mednarodne patente. Prihodnje leto, ko bomo počastili 100. obletnico rojstva Antona Banka, bi bilo primerno po njem poimenovati eno od ulic v Ljubljani ali Kopru, da bi ostal trajno zapisan v zavesti slovenske znanstvene dediščine,« poudarja dr. Marko Hawlina.
In oskarja dobi dr. Pfeifer ...
Med zgodnejšimi izjemnimi, širše prepoznavnimi dosežki je bila nova metoda odstranjevanja očesne leče, ki jo je razvil dr. Vladimir Pfeifer. Zanjo je na kongresu Ameriškega združenja za kataraktno in refraktivno kirurgijo leta 1996 v Seattlu v ZDA prejel nagrado oskar za leto 1996. O dosežku je takrat izšel tudi odmeven prispevek v Delovi prilogi Znanost, kar je prav tako prikazano na razstavi o zapuščini inž. Antona Banka na Očesni kliniki in priča o uspešnem razvoju slovenske oftalmologije. Tudi dr. Hawlina je že leta 1996 na kongresu Evropskega združenja za kataraktno in refraktivno kirurgijo (ESCRS) v Amsterdamu prikazal metodo operacij pri ozki zenici in leta 1997 v zborniku evropskega kongresa združenja (SOE) v Budimpešti objavil članek o kompleksnih operacijah sive mrene.
Bankovi izumi so bistveno izboljšali izid zdravljenja za milijone pacientov po svetu.
»Na svetu vsako leto opravimo približno 28 milijonov operacij katarakt. Gre za izjemno število posegov, ki so danes zelo varni in natančni, z minimalnim številom zapletov,« pojasnjuje prim. mag. Vladimir Pfeifer, dr. med., z Očesne klinike UKC Ljubljana. »Kakovost življenja pacientov se po posegu bistveno izboljša – povrnjen vid pomeni večjo varnost, samostojnost in kakovost vsakdana. Zaradi minimalno invazivnega pristopa, skozi 1,8- do dvomilimetrski rez v zaprtem sistemu, se lahko zelo hitro vrnejo k običajnim dejavnostim, tudi športu,« še dodaja.
Širjenje znanja in izkušenj
Ko so oftalmologi na Očesni kliniki v Ljubljani že dobro obvladali opisane nove metode zdravljenja, so leta 1997 na 2. slovenskem kongresu v Portorožu in raznih strokovnih srečanjih in delavnicah prenašali znanje na mlajše kolege in druge slovenske oftalmologe.
Po prezgodnji smrti dr. Primoža Logarja leta 2010 je po zaslugi zlasti dr. Pfeiferja, dr. Hawline in drugih slovenskih oftalmologija dobila tudi mednarodno priznanje. V Ljubljani so leta 2014 izvedli zimski kongres Evropskega združenja za katarakto in refraktivno kirurgijo (ESCRS). Takrat so v časopisu združenja objavili članek dr. Hawline o Antonu Banku z naslovom Pozabljeni velikan. Tako so nekako v evropskem prostoru obudili spomin nanj, saj je bil v raznih poročilih in citatih s področja mikrokirurške oftalmologije omenjan le dr. Charles Kelman, Bankov ključni prispevek k razvoju tehnologije, ki je omogočila prebojne dosežke na tem področju medicine, pa je bil spregledan.
Slika: Predaja aparatov in instrumentov Ocusystem za trajno razstavo na Očesni kliniki v Ljubljani. Na fotografiji so (od leve): Marko Hawlina, Marko Košak, William Banko, Mojca Urbančič, Djurdja Šima in Vladimir Pfeifer. Foto ARHIV W. BANKO
